TAJSKI PES 1

TAJSKI PES

Mednarodni praznik dela, znan tudi kot mednarodni dan delavcev, je praznični dogodek, ki ga praznujejo 1. maja v večjem delu sveta, z izjemo nekaterih držav v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Aziji. V Združenih državah in Kanadi se praznik dela praznuje prvi ponedeljek v septembru in je znan kot praznik dela . 1. maja je festival v spomin na Delavsko gibanje in zahtevo za pravico do dostojnega dela.

Izvor praznovanja praznika dela

V 19. stoletju se je začel boj delavcev, ki so iskali boljše delovne pogoje. Delovni čas je bil 12 ur in so ga prilagajali tako moški, ženske, otroci in starejši. Tovarne niso skrbele za dobrobit svojih zaposlenih in niso bile pozorne na njihove potrebe. Časi industrijske revolucije so minevali in velika podjetja so prišla do velikega razcveta, vendar ta bonanca ni bila plačana delavcem, ki so se nezadovoljni začeli organizirati z namenom, da zahtevajo boljše pogoje. Tako so nastala prva delavska gibanja na svetu. V Združenih državah je bilo mesto Chicago konec 19. stoletja predvideno za eno glavnih industrijskih prestolnic zahodnega sveta, in tam je bila leta 1886 prva stavka pod vodstvom skupine sindikalistov. Glavni cilj stavke je bil sprejetje in potrditev s strani delodajalcev seznama zahtev, ki so med drugim zahtevale skrajšanje delovnega dne na 8 ur, boljše plačilo in zagotavljanje delovnih delov. Povabljenih je bilo skoraj 50.000 delavcev, zato je bilo napovedano, da bo stavka uspešna. Odgovor ni dolgo trajal, čeprav žal ni bil takšen, kot so ga pričakovali v sindikalni organizaciji. Lastniki tovarn so ob podpori lokalne policije ukazali zatiranje protesta in prijetje sindikalnih voditeljev, ki so jim nato sodili in jih obsodili na smrt. Znani so kot Glavni cilj stavke je bil sprejetje in potrditev s strani delodajalcev seznama zahtev, ki so med drugim zahtevale skrajšanje delovnega dne na 8 ur, boljše plačilo in zagotavljanje delovnih delov. Povabljenih je bilo skoraj 50.000 delavcev, zato je bilo napovedano, da bo stavka uspešna. Odgovor ni dolgo trajal, čeprav žal ni bil takšen, kot so ga pričakovali v sindikalni organizaciji. Lastniki tovarn so ob podpori lokalne policije ukazali zatiranje protesta in prijetje sindikalnih voditeljev, ki so jim nato sodili in jih obsodili na smrt. Znani so kot Glavni cilj stavke je bil sprejetje in potrditev s strani delodajalcev seznama zahtev, ki so med drugim zahtevale skrajšanje delovnega dne na 8 ur, boljše plačilo in zagotavljanje delovnih delov. Povabljenih je bilo skoraj 50.000 delavcev, zato je bilo napovedano, da bo stavka uspešna. Odgovor ni dolgo trajal, čeprav žal ni bil takšen, kot so ga pričakovali v sindikalni organizaciji. Lastniki tovarn so ob podpori lokalne policije ukazali zatiranje protesta in prijetje sindikalnih voditeljev, ki so jim nato sodili in jih obsodili na smrt. Znani so kot med drugim boljše nagrajevanje in zagotavljanje elementov, primernih za delo. Povabljenih je bilo skoraj 50.000 delavcev, zato je bilo napovedano, da bo stavka uspešna. Odgovor ni dolgo trajal, čeprav žal ni bil takšen, kot so ga pričakovali v sindikalni organizaciji. Lastniki tovarn so ob podpori lokalne policije ukazali zatiranje protesta in prijetje sindikalnih voditeljev, ki so jim nato sodili in jih obsodili na smrt. Znani so kot med drugim boljše nagrajevanje in zagotavljanje elementov, primernih za delo. Povabljenih je bilo skoraj 50.000 delavcev, zato je bilo napovedano, da bo stavka uspešna. Odgovor ni dolgo trajal, čeprav žal ni bil takšen, kot so ga pričakovali v sindikalni organizaciji. Lastniki tovarn so ob podpori lokalne policije ukazali zatiranje protesta in prijetje sindikalnih voditeljev, ki so jim nato sodili in jih obsodili na smrt. Znani so kot Ukazali so zadušitev protesta in prijetje sindikalnih voditeljev, ki so jim nato sodili in jih obsodili na smrt. Znani so kot Ukazali so zadušitev protesta in prijetje sindikalnih voditeljev, ki so jim nato sodili in jih obsodili na smrt. Znani so kotChicago Martyrs.

Leta pozneje je bil v Parizu prvi kongres Druge socialistične internacionale v čast dogodkov, ki so se zgodili v mestu Chicago. Dogodek se je zgodil 1. maja 1889 in ta datum je bil ustanovljen kot dan mednarodnega delavstva.

dosežki delavcev

Poleg stavke, ki je bila izvedena v Chicagu ob koncu 19. stoletja, je delavsko gibanje skozi čas imelo nešteto bojev. S tem je bilo doseženo bistveno izboljšanje delovnih pogojev. Čeprav se danes nadaljuje iskanje ukrepov, ki zagotavljajo dostojno delo, je bil dosežen pomemben rezultat, kot so:

Nekatere posebnosti mednarodnega praznika dela

Vsak prvi maj v državah, kjer se obeležuje ta dogodek, je običajno, da po glavnih mestih izvajajo pohode, da bi se spomnili na boj delavcev in zahtevali boljše delovne pogoje.

Čeprav izvor tega praznika poteka v mestu Chicago v Združenih državah, ta država ne pozdravlja praznovanja prvega maja. Vzrok, pobuda za določitev tega datuma je bilo Delavsko gibanje , ki ga menijo s socialistično naklonjenostjo.

Na Portugalskem prvega maja uradno ne praznujejo. To je zato, ker se po revoluciji nageljnov , ki je izbruhnila 25. aprila 1974 in je bila gibanje portugalskega delavskega razreda, ta drugi datum obeležuje z večjo močjo.

Katoliška cerkev se je temu prazniku pridružila z razglasitvijo imenoslovja 1. maja v posvetitvi v San José Obrero.

Leta 1919 je bila ustanovljena Mednarodna organizacija dela (ILO) kot svetovno telo, ki ureja delo

Días Festivos en el Mundo